Novela ZPP-E v ureditev pravdnega postopka prinaša pomembne novosti.

 

Večja učinkovitost in uporaba modernih komunikacijskih sredstev se zagotavljata pri vročanju in posredovanju vlog. Uvajajo se določbe o pristojnosti v korist šibkejših strank, predvsem pa je pomembno, da ne bodo veljavni dogovori o pristojnosti, pogosto vsebovani v formularnih pogodbah s potrošniki (in določajo pristojnost v kraju podjetja). Novela poudarja načelo skrbnosti strank in njihovega (so)prispevanja k učinkovitosti in pospešitvi postopka ter h kakovosti sodnega varstva.

 

Omejuje se možnost vlaganja pripravljalnih vlog pred narokom, po drugi strani pa je za boljšo pripravo glavne obravnave poudarjeno sodelovanje med sodiščem in odvetniki strank pri opredelitvi časovnega in vsebinskega načrta postopka. Poravnalni narok se nadomešča s pripravljalnim narokom (ki pa ohranja tudi namen, ki ga je doslej zasledoval poravnalni narok). 

 

Pomembne so novosti glede dokaznega postopka, na primer možnost, da sodišče postavi sodnega izvedenca že pred pravdo. Varstvo poslovne skrivnosti je urejeno z zagotavljanjem načela sorazmernosti. Prvič se celovito urejata ravnanje s tajnimi podatki (vojaška, državna skrivnost) in dostop do teh podatkov v postopku, pomembne novosti pa prinaša novela v okviru pritožbe, vključno z željo povečati število meritornih odločitev višjih sodišč, možnostjo pritožbe zoper sklep o razveljavitvi sodbe in vrnitvijo zadeve v novo sojenje.

 

Ukinja se revizija po kriteriju vrednosti spornega predmeta (»dovoljena revizija«), dopustnost revizije pa bo v prihodnje odvisna izključno od dopustitve Vrhovnega sodišča po kriteriju pomembnosti pravnega vprašanja. S tem se poudarja vloga Vrhovnega sodišča pri zagotavljanju razvoja prava s sodno prakso in enotnosti sodne prakse, kar bo posledično koristilo tudi kakovosti sodnega varstva posameznika.