1. 4. 2016 je začel veljati nov Zakon o javnem naročanju (Ur. L. RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki združuje tako klasično področje javnega naročanja, ki ga je prej urejal Zakon o javnem naročanju – ZJN-2 kot tudi infrastrukturno področje javnega naročanja, ki ga je prej urejal Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev - ZJNVETPS), zakon uvaja nekatere nove postopke, nekatere pa spreminja, nove so mejne vrednosti za uporabo zakona in roki za objavo obvestila o oddaji javnega naročila, naročniki se po novem lahko dogovorijo o izvedbi skupnega javnega naročila, spremenjen je vpogled v ponudbo, uvaja pa tudi sistem za elektronsko javno naročanje na vseh nivojih naročanja.

 

Storitve iz Seznama socialnih in drugih posebnih storitev namesto Seznama A in B

ZJN-3 po novem ne razmejuje več med storitvami iz Seznama storitev A in B, temveč namesto storitev iz Seznama storitev B uvajata t. im. Storitve iz Seznama socialnih in drugih posebnih storitev, pri čemer gre za poseben, prožnejši režim oddaje socialnih in nekaterih drugih posebnih storitev ter možnost oddaje nekaterih storitev po pravilih za pridržana javna naročila.

Seznam teh storitev je v odnosu do prvotnega Seznama storitev B preoblikovan, vanj sodijo zdravstvene, socialne, kulturne in še nekatere druge storitve. Za oddajo storitev iz Seznama socialnih in drugih posebnih storitev ZJN-3 predvideva preprostejša pravila, vendar je uporaba teh pravil obvezna samo, kadar ocenjena vrednost storitev presega določene mejne vrednosti, tj. 750.000 EUR na splošnem področju in 1.000.000 EUR na infrastrukturnem področju. Naročniki morajo pri oddaji tovrstnih storitev, podobno kot doslej pri naročanju neprednostnih storitev, tj. storitev iz Seznama storitev B, upoštevati le temeljna načela javnega naročanja, določbe zakona glede opredelitve predmeta javnega naročila oziroma tehničnih specifikacij ter pravila glede objave javnih naročil. Dodatno pa je mogoče upoštevati tudi druge vidike konkretnega naročila, kot so npr. kakovost, stalnost, celovitost storitev, posebne potrebe uporabnikov ali inovativnost, kar omogoča približevanje ponujenih storitev potrebam končnih uporabnikov predmetnih storitev. Za naročila storitev iz Seznama storitev socialnih in drugih posebnih storitev, katerih vrednost je nižja od zgoraj omenjenih vrednosti, pa morajo naročniki upoštevati določbe glede t. im. evidenčnih javnih naročil.

Storitev varovanja z varnostniki (CPV koda 79713000-5) je iz tega seznama izvzeta, kar pomeni, da ta storitev spada med ostale storitve, za katere je uporaba ZJN-3 obvezna, če ocenjena vrednost teh storitev doseže ali preseže 20.000 EUR brez DDV na splošnem oziroma 50.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju.

 

Spremembe na področju evidenčnih (minornih) javnih naročil in naročil male vrednosti

Nov zakon nekoliko spreminja tudi dosedanjo ureditev na področju evidenčnih (minornih) javnih naročil in naročil male vrednosti, kateri običajno najbolj pogosto uporabljajo majhni in srednje veliki javni zavodi pri dobavah blaga in storitev ter pri gradnjah.

 

Novosti:

1. Evidenčna javna naročila

Določbe Zakona o javnem naročanju se na splošnem področju ne uporabljajo za javna naročila blaga, storitev ali projektnih natečajev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV, za javna naročila gradenj, katerih ocenjena vrednost je nižja od 40.000 EUR brez DDV ter za javna naročila t.im. socialnih in drugih posebnih storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 750 000 EUR brez DDV, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5  (storitve varovanja z varnostniki), ki so predmet naročanja, če njihova ocenjena vrednost dosega ali presega 20.000 EUR brez DDV.

Določbe ZJN-3 se na infrastrukturnem področju neuporabljajo za javna naročila blaga ali storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 50.000 EUR brez DDV, za javna naročila gradenj, katerih ocenjena vrednost je nižja od 100.000 EUR brez DDV in za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 1.000.000 EUR brez DDV, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5 (storitve varovanja z varnostniki).

Naročnik je pri »evidenčnem naročilu« dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti. Slednje zagotovi na način, da:

• vodi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporoči podatke v skladu s 106. členom ZJN-3,
• vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objavi:
  • seznam oddanih javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz 1. odstavka 21. člena ZJN-3 ter enaka ali višja od 10.000 EUR brez DDV,
  • opis predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano.

Pri tem je potrebno upoštevati tudi Pravilnik o vrstah in načinu zbiranja podatkov za letno statistično poročilo o oddanih javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/16).

 

2. Postopek oddaje naročila male vrednosti (47. člen ZJN-3)

Slednji je poenostavljen postopek, v katerem mora naročnik objaviti obvestilo o naročilu male vrednosti in obvestilo o oddaji naročila male vrednosti ter izvesti javno odpiranje.

Postopek oddaje naročila male vrednosti se izvede za javna naročila, katerih vrednost brez DDV je:

a) Na splošnem področju:

• enaka ali višja od 20.000 EUR in nižja od 135.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena ZJN-3, torej organi RS, organi lokalnih skupnosti, in za projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga iz Priloge III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, torej organi RS, organi lokalnih skupnosti, ki so dejavni na področju obrambe;
• enaka ali višja od 20.000 EUR in nižja od 209.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev, ki ga oddaja naročnik iz c) točke prvega odstavka 9. člena ZJN-3, torej druge osebe javnega prava – zavodi, agencije ipd.), in projektni natečaj, ki ga organizira ta naročnik, ter za javno naročilo blaga, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, če ga oddaja naročnik iz a) ali b) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, torej občine, mesta in organi RS, ki je dejaven na področju obrambe
• pri javnem naročilu gradenj od 40.000 EUR in nižja od 500.000 EUR.

 

b) Na infrastrukturnem področju:

• enaka ali višja od 50.000 EUR in nižja od  414.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev in za projektni natečaj;
• pri gradnjah od 100.000 EUR in nižja od 1.000.000 EUR.

 

Naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upošteva kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa naročniku v skladu z 6. odstavkom 40. člena ZJN-3 ni vezan na minimalne roke za prejem ponudb.

Obvezno je javno odpiranje ponudb.

V postopek se lahko vključijo pogajanja in v tem primeru je to potrebno navesti v obvestilu o javnem naročilu in jih tudi izvesti. Če pogajanja v obvestilo o javnem naročilu (oz. v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oz. razpisni dokumentaciji) niso predvidena, jih ni dovoljeno izvajati. Za izvedbo pogajanj se smiselno uporabljajo določbe konkurenčnega postopka s pogajanji.

Naročnik lahko v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika bodisi z Enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) bodisi z drugo lastno izjavo. Naročniku ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. Prav tako mu ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb.

 

Imate vprašanja ali potrebujete pomoč?

Za morebitna vprašanja v zvezi z novostmi ZJN-3 smo vam seveda na voljo.

Kontaktirajte nas